Ko se je Elias rodil, je postalo hitro jasno, da njegova mama potrebuje pomoč pri skrbi za otroka. Težko ji je bilo ustrezno odgovarjati na Eliasove potrebe in pravilno razlagati njegove signale. Mama in Elias sta se preselila v center za matere in otroke, kjer sta dobila dodatno pomoč. Ko pomoč centra ni več zadostovala in je mati zbolela za depresijo, so za Eliasa poiskali stabilno, ljubeče okolje. Prišel je v rejniško družino. Mati je smela Eliasa redno obiskovati, vendar je pogosto odpovedala obiske v zadnjem trenutku. Sčasoma je začel njegov oče prevzemati večjo vlogo. Čim starejši je Elias postajal, tem pogosteje se je oglašal in ga začel obiskovati enkrat na mesec. Skupaj se odpravljata na kratke izlete, nakupovanje ali na hamburger, ritual, v katerem Elias zdaj zelo uživa. Še naprej živi v rejniški družini, skupaj z biološkimi otroki družine in psom, ki mu je še posebej prirasel k srcu. Počuti se varno. Mati ga vidi približno dvakrat do trikrat na leto, večinoma ob posebnih priložnostih, kot so njegov rojstni dan, božič ali drugi prazniki. Odnos z obema staršema je še vedno zaznamovan z razdaljo, vendar Elias v svoji rejniški družini najde stabilnost in pozornost, ki ju potrebuje.