Alina je bila mirno dekle z žalostnimi očmi. Njena mama je bila odvisna od tablet in alkohola. Pogosto je ležala ure in ure na kavču, nepremično, s praznim pogledom. Alina se je naučila, da se naredi nevidno – manj kot je bila opazna, bolj je bila varna. V šoli je bila pogosto odsotna, sanjala in ni delala domačih nalog. Učiteljica je opazila modrice na njeni roki in obvestila socialno službo. Ko je prišla socialna delavka, je Alina odprla vrata, njena mama pa je spala. Stanovanje je bilo temno, vonjalo je po dimu. Še isti dan so Alino odpeljali k teti, dobrosrčni ženski, ki jo je že poznala. Alina je bila sprva sramežljiva. Ni vedela, ali bo smela ostati. Toda teta si je vzela čas in Alina je postopoma spoznala, da je pomembna in da je videna. Danes je stara 10 let in živi pri teti, ki je uradno postala njena rejnica.